SLOVENSKA MESTA IN OBČINE

 DRAVOGRAD

Po prihodu v Dravsko dolino – v drugi polovici 6. ali v začetku 7. stoletja – so Slovenci zasedli predvsem slabo poseljene nižinske predele. Že v času karantanske kneževine je prihajalo med Slovenci do razslojevanja, opazni so bili prvi zametki fevdalizma. V 9. in predvsem v 10. stoletju, v zgodnji fevdalni dobi, so na slovenskem ozemlju že nastajala prva zemljiška gospostva visokih fevdalcev, predvsem priseljenih frankovskih in bavarskih plemiških rodbin. V 10. in v prvi polovici 11. stoletja je bila po vsej verjetnosti Gornjedravska dolina vsaj občasno v posesti plemiške rodbine Eppenstein. Kot prvi uradni lastnik dravograjskega območja pa se konec 11. in v 12. stoletja že omenja močna plemiška rodbina Spanheim. Pomembno vlogo na tem območju sta imeli tudi labotska pražupnija ter benediktinski samostan v Št. Pavlu v Labodski dolini. Slednjega je leta 1091 ustanovil Engelbert I. Spanheimski in ob tej priložnosti samostanu podaril obsežna posestva, nekaj tudi v Dravski dolini. Ime Dravograd (Traberch) se prvič omenja v nekem admontskem kodeksu iz leta 1161. Leta 1177 se Dravograd omenja v pritožbi šentpavelskega opata Peregrina papežu, v kateri opat obtožuje Kolona Trušenjskega (sorodnika Spanheimov), da je na samostanski zemlji sezidal grad ter si prilastil tudi zemljišča okoli gradu. 

VEČ>>

STATISTIKA

Zemljevid: 46°35′34.16″N, 15°1′40.6″E
Najdi.si, Geopedia.si
Država: Slovenija
Nadmorska višina: 390,4 m
Število prebivalcev: 5000
Poštna št./pošta: 2370 Dravograd
Občina: Dravograd
Pokrajina: Koroška (pokrajina)
Statistična regija: Koroška regija

GRB IN ZASTAVA

trenutno ni podatka. Prosimo za info o grbu in zastavi posredujete na kontakt. Se vam zahvaljujemoza sodelovanje.

PREDSTAVITEV MESTA

Dravograd s starim mestnim jedrom je upravno, kulturno in gospodarsko središče občine. Trg Dravograd je eden najstarejših v Sloveniji, listinsko izpričan že leta 1185 kot trg Traberch, ki je bil v srednjem veku največji in najpomembnejši trg Dravske doline. Podoba trga z razvalinami starega gradu nad trgom je še danes takšna, vendar izgublja nekdanjo živahnost in urejenost, saj se žal tudi v Dravogradu pojavlja problem zapuščenosti trških jeder. V trgu so značilne sklenjene arhitekturno zanimive hiše, v katerih so nekdaj tržani na vrhu bivali, v spodnjem delu pa so imeli trgovine, gostilne in obrtne delavnice. Na sprehodu skozi trg se lahko ustaviš in posediš v katerem izmed gostinskih lokalov, urediš bančne zadeve, izbereš cvetje, ki ga ponujajo številne cvetličarne, si ogledaš kakšno razstavo ali prireditev v impresivnem ambientu romanske cerkvice sv. Vida, v razstavnih prostorih info-točke ali v prostorih osnovne šole, najdeš kaj modnega v kateri od manjših trgovin z oblačili ali obutvijo. Ponudbo storitvenih dejavnosti zasebnega in javnega sektorja dopolnjujeta dva centra na obeh straneh Drave: Poslovno-športni center Traberg s hotelom na obrobju trga in Trgovsko-poslovni center Meža z avtobusno in železniško postajo v bližini.

                   TURIZEM

Posebnosti Dravograda, ki vabijo obiskovalce k spoznavanju pestrosti okolja in tukajšnje kulture, so povezane s tradicijo življenja na stičišču poti treh dolin Koroške v prostoru z naravnimi danostmi, s prepletanjem trškega in podeželskega življenja. Obiskovalca Dravograda morda vtis opešanega trškega jedra sprva zavede v presoji o zanimivosti kraja. Vendar so reke, hribi in naselja bogastvo posebnosti, s katerimi živijo že generacije, do njih pa vodijo pohodne, tematske ali rekreativne poti, namenjene pohodnikom, planincem, kolesarjem. Kar nekaj teh poti je poimenovanih po njihovih značilnostih in vsebinah.

Dravska kolesarska pot je del evropske mreže kolesarskih poti.

V Dravogradu poteka od mejnega prehoda Vič, skozi trg Dravograda in naprej preko mostu v Bukovje proti Trbonjam. Tu lahko kolesarji nadaljujejo pot po desni strani Drave proti Vuzenici in Mariboru ali pa se preko trbonjskega mostu vrnejo na levo stran Drave in nadaljujejo pot preko Gortine in Mute v smeri Radelj, kjer se pot vzpne preko Radeljskega prelaza in se nadaljuje po avstrijski Štajerski.

VEČ>>

ZANIMIVOSTI MESTA

Naravoslovno najzanimivejši del dravograjske pokrajine predstavlja Krajinski park Košenjak-Velka, proti kateremu vodijo poti na levi strani Drave iz Dravograda, od trškega naselja, Viča ali Vrat preko hribovja Ojstrice, Goriškega Vrha in Kozjega Vrha proti Košenjaku. Na nasprotnem bregu Drave pa se vzpenja Pohorje z gozdnim rezervatom Bukovje.

Okras pokrajine so tudi številne stoletne lipe, saj jih je kar 40 zavarovanih kot dendrološki spomenik.
Geološka posebnost Dravograda je mineral dravit, ki je redkost v svetovnem merilu.