SLOVENSKA MESTA IN OBČINE

mesta.slo-link.si


ZGODOVINA MEST

Škofja Loka

Slikovita Škofja Loka, ki se bohoti ob sotočju Poljanske in Selške Sore, na prehodu Sorškega polja v razgiban svet Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, je najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji in gospodarsko, kulturno, izobraževalno in upravno središče občine Škofja Loka.


VEČ »


Maribor

Maribor je ugnezden ob reki Dravi v objemu zelenih gozdov Pohorja in slikovitih vinorodnih gričev. Spojen je s čudovitim zaledjem najvzhodnejšega koščka Alp in razgibanih Slovenskih goric ter z reko povezan z ravnico Dravskega polja.



VEČ »


Skupnost občin

  

STATISTIKA

OZEMLJE SKUPAJ: 

 20,273 km2

kopno: 20,151 km2
vode: 122 km2

OBALA: 46.6 km

NAJNIŽJA TOČKA:  

Jadransko morje 0 m 

NAJVIŠJA TOČKA: 

 Triglav 2,864 m

PREBIVALSTVO:

ocena 2014: 2.061.085 


Sledite nam




      JESENICE


      ZGODOVINA

Nastanek mesta Jesenice je povezan z razvojem fužinarstva ob reki Savi. Prav fužine pomenijo začetek Jesenic, saj je iz njih in okoli njih nastala sedanja železarna, ki daje Jesenicam pečat industrijskega mesta.

Razvoj rudnikov, plavžev in fužin v jeseniški okolici se je začel konec 14. stoletja z ortenburškim rudarskim redom. Poleg fužine na Savi, Javorniku, Plavžu in Murovi so bile fužine tudi v Mojstrani, Radovni in Bohinju. Prvotne fužine so bile večinoma v lasti Italijanov. 

 

V drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucellenijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletrgovcu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem.


      STATISTIKA

Zemljevid: 46°26′11.66″N, 14°3′36.62″E
Najdi.si, Geopedia.si
Država: Zastava SlovenijeSlovenija
Nadmorska višina: 576,3 m
Število prebivalcev: 13429
Poštna št./pošta: 4270 Jesenice
Občina: Jesenice
Pokrajina: Gorenjska
Statistična regija: Gorenjska regija


Informacije

Turistična taksa

              GRB IN ZASTAVA

Grb Občine Jesenice je enak grbu mesta Jesenice, predstavljen pa je na temno modrem ščitu, na katerem je v srebrni barvi upodobljen srednjeveški znak za železo.

Njegovo motiviko pojasnjuje avtor.

Po vojni je skušalo več slovenskih občin pridobiti svoj grb. Nekatere ga še niso imele, druge so ga spreminjale iz ideoloških razlogov. Na misel mi prihajajo občine: Nova Gorica, Kranj, Tolmin, Brežice, Grosuplje, Novo mesto... Kljub profesionalnosti nekaterih rešitev novih grbov, se večina njih ni »prijela«; niso se vklopili v zbirko ostalih tradicionalnih grbov slovenskih mest in občin. Kot, da sodobnejša motivika in moderni grafično-oblikovalski prijemi niso primerni za ta namen. Zato sem se odločil, da pri zasnovi jeseniškega grba naredim tako, da bo predlagana rešitev »utopljena« v strukturo ostalih grbov slovenskih mest, bila naj bi del tradicionalne heraldične sporočilnosti. Kot oblikovalsko izhodišče sem prevzel znak za ŽELEZO iz zbirke srednjeveških znakov za takrat znane elemente. V tem znaku za železo sem razbral tudi črko »J« kot Jesenice in črko »H« kot hokej. Vse troje je temeljna konstituanta življenja v jeseniški občini.
g. Janez Suhadolc, avtor grba občine Jesenice


         PREDSTAVITEV MESTA

Občina Jesenice se razprostira na skrajnem severozahodu Slovenije. Na severu jo omejuje avstrijska meja za Klekom, Golico in Sedlom Suha, na zahodu pa karavanški predor, ki je obenem tudi najkrajša cestna povezava Gornjesavskega in širšega slovenskega območja z Zahodno Evropo. Obsega večji del Doline ob Savi ter stranske gorske doline med Karavankami in visokimi grebeni Julijskih Alp.

Na začetku ozke Doline, kjer se Mežakla s podgorjem najbolj približa Karavankam, so zrasle Jesenice, delavsko, železarsko, hokejsko, obmejno gostoljubno mesto in občinsko središče.

Bogata in pestra zgodovina Jesenic je pustila dolgotrajen pečat ne le pri prebivalcih, ki tu živijo in delajo, ampak tudi v kraju. Številni ohranjeni kulturni spomeniki, prenekatera pročelja jeseniških mestnih poslopij, mnoge razstavljene najdbe in še številnejši ohranjeni zapisi zbudijo obiskovalcu, ki ga je pot namenoma ali kako drugače zanesla v ta kraj, željo, da si ga podrobneje ogleda in razišče.

Naravne lepote okolice Jesenic, prelepe vasice, planine, bližnji vrhovi, reke in potoki, smučišča in gozdne poti pa radovednega in vedoželjnega turista, ki se je prej dodobra seznanil z mestom in njegovimi znamenitostmi, zlahka zvabijo v svoj objem, ga očarajo in mu omogočijo, da si oddahne in nabere svežih moči.


                    TURIZEM

Med pobočja stisnjeno industrijsko mesto Jesenice mnogi zagledajo s ceste proti Karavankam, športni navdušenci se tod mudijo na tekmah vrhunskega domačega hokeja na ledu, številni pa Jesenice odkrivajo kot mesto presenetljivosti, ki si ga je vredno ogledati - zaradi zapuščine težke železarske industrije in rudarske tradicije. Iz mestnih industrijskih scen je le korak do cvetočih planin nad mestom! Po ogledu tehniškega spomenika Stara Sava, nekdanjega fužinarskega naselja, in spoznavanju zgodovine rudarstva in železarstva v Gornjesavskem muzeju se odpravite na deviško bele planjave cvetoče Golice, naravnega rastišča narcis - ključavnic. Najbolj predvajana narodno-zabavna viža Golica je svojo moč našla prav tu!

VEČ>>